7. Teden inovativne pedagogike
17. – 21. 11. 2025
Teden Invoativne pedagogike je eden izmed uspešnih modelov oziroma pristopov širjenja naših znanj in spoznanj med učitelji. Govorimo o posebnem modelu usposabljanj, ki tematsko in vsebinsko odgovarja potrebam strokovnih in vodstvenih delavcev vključenih v projekt. Letošnjega tedna se je udeležilo več kot 5300 udeležencev.
Več kot 5.350 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev je v petih zaporednih dneh prisluhnilo vrhunskim predavateljem in aktivno sodelovalo v razpravah o izzivih in priložnostih, ki jih v izobraževanje prinaša umetna inteligenca (UI). Oglejte si navdihujoče in uporabne vsebine!
Oglejte si navdihujoče in uporabne vsebine!
O umetni inteligenci in njenem vplivu na družbo
V ponedeljek je dr. Marko Grobelnik z Instituta »Jožef Stefan«, eden izmed prodornejših strokovnjakov za umetno inteligenco in svetovalec organizacijam, kot so NATO, OECD in Evropska komisija predstavil eksponentni razvoj tehnologij, njen vpliv na družbo ter praktične primere, kjer UI pomembno prispeva k personalizaciji učenja, diferenciaciji pouka in učinkovitejši podpori učencem s posebnimi potrebami. Udeleženci so prejeli jasen vpogled v to, kako hitro se spreminjajo zmožnosti sodobnih modelov in kako te spremembe že danes vplivajo na učenje, poučevanje in širšo družbo.
Kako se izogniti neumnostim, ki jih generira umetna inteligenca?
V torek je doc. dr. Kosta Dolenc iz Fakultete za naravoslovje in matematiko UM, predstavil mehanizme nastajanja napak pri uporabi UI. Govoril je o pristranskosti, halucinacijah in napačnih interpretacijah ter o napakah, ki nastanejo predvsem zaradi neprimerne rabe orodij UI. S konkretnimi primeri iz prakse je pokazal, kako lahko učitelji in učenci s kritičnim razmišljanjem ter jasnimi navodili bistveno zmanjšajo tveganja ter povečajo kakovost uporabe teh orodij, osvetlil pa je tudi vprašanje smiselne rabe in energetske potratnosti.
Učitelj učitelju, primeri dobre rabe iz prakse na vzporednih stezah
Sreda je bila namenjena predstavitvi dobrih primerov iz prakse, ki jih učitelji in vzgojitelji že uporabljajo v razredih in igralnicah. Od računalništva brez računalnika, razvoja računalniškega mišljenja, poučnih in zanimivih ur o varnosti osebnih podatkov in gesel, do uporabe tehnologije pri telovadbi, kodiranja pri utrjevanju branja in UI v razredu … Seveda smiselno, varno in starosti primerno. Učitelji so pokazali, da strokovna skupnost v Sloveniji aktivno oblikuje nove pedagoške pristope, pri čemer ostaja kakovostno medsebojno učenje ključnega pomena. Odvijala se je v treh stezah. Prvo je moderirala Maja Vičič Krabonja, drugo dr. Maja Kerneža in tretjo Janja Vidovič.
Steza 1:
Steza 2:
Steza 3:
Priložnosti in pasti digitalnega izobraževanja v dobi umetne inteligence
V četrtek je dr. Borut Čampelj z Ministrstva za vzogjo in izobraževanje predstavil prizadevanja ministrstva, dr. Peter Wostner iz UMAR pa je govoril o megatrendih, ki zaznamujejo prihodnost našega gospodarstva in družbe, ter osvetlil nujnost pospešenega uvajanja sprememb v izobraževanju, če želimo ohraniti standard kakovosti življenja. Po podatkih raziskave OECD so slovenski otroci na vprašanje “uživam v učenju novih stvari” odgovorili najslabše med 66 državami v katerih je bila raziskava izvedena. Enako na vprašanji povezani z “odprtostjo ustvarjalnosti” in “uživanjem v zahtevnem delu”. Podatki UMAR-ja kažejo, da je Slovenija pred prelomnim obdobjem, v katerem bo sposobnost prilagoditve izobraževalnega sistema eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti in dolgoročnega standarda življenja. Razprava je odprla pomembna vprašanja o tem, katere kompetence potrebujejo mladi in kako lahko učitelji prispevajo k hitrejšemu in kakovostnemu razvoju.
Kaj nam povedo in kam nas usmerjajo rezultati različnih raziskav o tehnologiji in umetni inteligenci?
V petek je dr. Mateja Brejc predstavila rezultate najnovejših raziskav TALIS 2024, OECD in analize Safe.si, ki kažejo, da generativno umetno inteligenco že uporablja velika večina mladih – 88 % osnovnošolcev in 92 % srednješolcev. Najpogosteje jo uporabljajo za razlago učne snovi, učenje, pripravo na preverjanja ter iskanje idej. Podatki obenem razkrivajo visoko motivacijo učiteljev za nadaljnje izobraževanje in jasen premik, ki kaže, da šolstvo hitro vstopa v novo razvojno obdobje.