Glede na analizo stanja na področju digitalnih kompetenc učečih, strokovnih in vodstvenih delavcev ter na področju temeljnih vsebin računalništva in informatike učečih se smo potrebe, ki sledijo iz analize stanja, razvrstili v naslednja področja:
-
- Dvig ravni digitalnih kompetenc učečih se v izbranih oddelkih
-
- Dvig digitalnih kompetenc strokovnega in vodstvenega kadra vključenega VIZ
-
- Dvig ravni temeljnih vsebin računalništva in informatike učečih s pristopom, ki bo prilagojen njihovi starostni stopnji ter že pridobljenim znanjem in spretnostim na tem področju
-
- Vzpostaviti ustrezno infrastrukturo in organiziranost na nivoju VIZ in projekta, ki bo trajnostno omogočala in zagotavljala top-down in bottop-up pristop (ter hkrati zagotavljala sodelovanje po istem pristopu)
Dejansko govorimo o Transformaciji poučevanja in učenja za življenje v digitalni dobi, pri čemer ima ključno vlogo razvoj digitalne didaktike.
Inovativni pouk
Razvoj digitalne didaktike pa bo imel učinek šele v primeru holističnega pristopa in pogleda na transformacijo, ki vključuje:
-
- Strokovni razvoj učiteljev in ostalih zaposlenih na šoli (je treba priznati in upoštevati kot ključ za uvajanje inovativnih učnih okolij in sprememb na splošno; potrebuje širšo podporo, vključno z motivacijo učiteljev za razvijanje digitalnih kompetenc in IKT zmožnosti; je treba podpreti vlaganjem v razvoj ponudbe stalnega profesionalnega usposabljanja).
-
- Infrastrukturo (vsem učencem je potrebno omogočiti enak in nenehen dostop do IKT v šoli in izven nje, preureditev učilnic (fizičnega prostora) tako, da bodo omogočale in spodbujale inovativne prakse poučevanja in učenja ipd.)
-
- Področje vrednotenja (naj se od učitelja premakne k učencem, vključuje tudi spremljanje ključnih kompetenc in kompetenc 21. stoletja ter vzpodbuja paradigmo formativnega spremljanja)
-
- Področje organizacija in vodenja (spodbujanje izmenjave znanja in izkušenj inovativnega učenja in poučevanja, podprtega z IKT, ustvarjanje struktur, ki bodo učiteljem omogočale sodelovanje v strokovnih mrežah in jih motivirale za diseminacijo in razširjanje pedagoških inovacij, spodbujanje kulture inovacij na sistemski ravni, razvijanje dolgoročnih strategij, s pomočjo katerih bodo ravnatelji sprejeli nove oblike vodenja, ob katerih bo mogoč razvoj inovativnega učnega okolja)
-
- Povezanost (na nivoju VIZ – učeče se skupnosti in učiteljev, s pomočjo nacionalnih in mednarodnih portalov, mrež ipd.)
-
- Vsebine in kurikuli, ki naj bi spodbujali inovativne učne prakse ob podpori IKT, učiteljem omogočali delo v manjših, avtonomnih interdisciplinarnih timih, zagotavljali koherentnost med kurikulom in ocenjevanjem
-
- Raziskave in razvoj (ki jih bomo vzpodbujali tudi na mikro ravni)