e-tutor

Oceni ta prispevek
(0 glasov)

V e-izobraževanju se srečujejo tri skupine akterjev: udeleženci, avtorji in strokovnjaki (večinoma skozi pripravljene e-vsebine) ter e-tutorji.

tutor

E-tutor skrbi za izvedbo in zagotavlja, da udeleženci snov pravilno razumejo in jo dokončno usvojijo.
Za uspešno izvedbo e-izobraževanja potrebuje tutor poleg strokovnih in pedagoških znanj ter kompetenc še mnoga znanja in kompetence s področja komunikacije, motivacije in informacijsko komunikacijske tehnologije.
Projekt E-šolstvo je opredelil in opisal digitalne zmožnosti oz. e-kompetence, ki predstavljajo osnovno raven digitalne pismenosti učitelja. (Kreuh, 2012) Za uspešno izvajanje e-izobraževanja je potrebna vsaj druga raven digitalne pismenosti: digitalna uporaba, za njegovo ustvarjanje pa tretja: digitalna preobrazba, kjer pričakujemo inovativnost in ustvarjalnost.
V spletnem učnem okolju tutor opravlja vlogo
• moderatorja, ko oblikuje in vzdržuje kohezivnost skupine in razvija ter posreduje učne vsebine;
• svetovalca, ki svetuje udeležencem, kako naj učinkovito uporabijo določene e-storitve;
• ocenjevalca, ki daje povratne informacije, preverja in vrednoti pridobljeno znanje
• spodbujevalca, ki stalno spodbuja, pomaga, motivira in vabi udeležence h konstruktivnemu sodelovanju, jih usmerja k smiselni uporabi informacij in kritičnemu razmišljanju, razvija interakcijo z vsebino in medosebno interakcijo. (Šavli, 2005, 14)
Vloga e-tutorja je odvisna tudi od oblike e-izobraževanja: predvsem od deleža dejavnosti, ki se izvajajo na daljavo v blended learningu in njihove oblike (npr. forumi zahtevajo večjo prisotnost in aktivnost e-tutorja kot spletni kvizi).

E-tutor, ki ima izkušnje s tradicionalnim načinom poučevanja se mora zavedati, da se njegova vloga od učiteljeve razlikuje predvsem po obsegu in načinu komuniciranja, ter njegovi interakciji z udeleženci e-izobraževanja. Iz vsevednega predavatelja se spremeni v svetovalca in vodnika, ki ne ponuja le odgovorov, ampak tudi postavlja vprašanja, spodbuja in omogoča samostojnost in samoiniciativnost.
Nekatere razlike med tradicionalnim izobraževanjem in e-izobraževanjem, ki jih mora poznati e-tutor so prikazane v tabeli 2.

tabela2

Tabela 2: Primerjava nekaterih prednosti in omejitev tradicionalnega in e-izobraževanja (prirejeno po Goodyear, 2001, 92-94)

 

Prebrano 1951 krat
Prijavite se za komentiranje